Video galerija
Napovednik filma: VITRE ŽIVLJENJA
Pred nami je napovednik dokumentarnega filma "Vitre življenja", ki razkriva življenje Tončke Jemec iz Petelinj. Režiser Ivan Marjanović je v dveh letih zabeležil številne trenutke iz njenega vsakdanjega življenja, še posebej pa je izpostavil njeno ljubezen do pletenja vrbovih košar. Dokumentarni film bo premierno predvajan 1. decembra 2023 ob 18. uri, v Kulturnem domu Dolsko. ( Občina Dol pri Ljubljani ).
IN MEMORIAM Anton Jemec
Svojo življenjsko pot je v 89. letu starosti sklenil prvi župan občine Dol pri Ljubljani Anton Jemec po domače Jeršinov Tone iz Petelinj. Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 5. junija 2023, ob 15. uri na pokopališču Sv. Agate v Dolskem.
MAJHNA TODA MOJA - Frenk Zupančič
ZGODBA IZ DEŽELE JURIJA VEGE - Frenk Zupančič je naš sokrajan, samouki umetnik z izjemno žilico za ustvarjanje. Svojo kreativnost je izražal že kot deček, ko je iz koščkov premoga oblikoval zanimive skulpture. Za risanje je uporabljal kurje pero. Njegova ustvarjalnost ni povsem tipična, glavno vodilo je da si ustvari okolico, v kateri mu je prijetno bivati. Poznamo ga po čudovitem vrtu, ki ga je ob številnih živalih preimenoval v mini ZOO. V hiši ima pravo galerijo. Njegovi domišljiji ni meja. Zelo rad izdeluje skulpture živali in to iz lubja, korenin, premoga, medeninaste pločevine in železnih profilov. Rojen je 15.9.1946 v Ljubljani.
Bogata in ustvarjalna življenjska pot prof. dr. Janeza Grada - Intervju
Doktor matematičnih znanosti, upokojeni redni profesor informatike na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani je našo občino lani postavil na svetovni zemljevid, ko je opravil raziskavo v povezavi z optimalnim planiranjem kmetijske proizvodnje pri ekološkem kmetu Tonetu Čiču. »Tone nam je zaupal svoje planiranje, nakar smo raziskovalci s pomočjo računalniške opreme in matematične metodologije s področij linearnega in ciljnega programiranja izdelali optimalno rešitev letnega planiranja proizvodnje v ekološkem kmetijstvu. Poročilo o tem smo predstavili na The 2021 World Congress in Computer Science, Computer Engineering, & Applied Computing, Las Vegas, ZDA.« Dr. Janez Grad že dolga desetletja sodeluje z občinskimi društvi, turističnim društvom, čebelarskim društvom in s prispevki v Galeriji 19 in v Erbergovih paviljonih. Odmevni sta bili predvsem dve razstavi – razstava čmrljev in ogled njegovega čmrljaka v Petelinjah za udeležence Svetovnega čebelarskega kongresa Apimondia 2003, ki ga je gostila Slovenija; bil je tudi član organizacijskega odbora kongresa. Drug pomemben dogodek je bila predstavitev knjige Redkejše vrste čmrljev v Sloveniji. Omeniti moramo tudi njegovo organizacijo za izdajo prvih slovenskih znamk s čmrlji. Razstava je bila prav tako v paviljonih, pri projektu pa so sodelovali Pošta Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije(ČZS) in Filatelistična zveza Slovenije. Dr. Grad je bil v Sloveniji pobudnik dela s čmrlji v okviru ČZS in na njegovo pobudo je bila leta 1997 ustanovljena sekcija ljubiteljev in rejcev čmrljev. Njen vodja je bil vse do ustanovitve Komisije za alternativne opraševalce leta 2005, ko je postal predsednik te komisije. V tem času je napisal veliko prispevkov v dnevnih časopisih, znanstvenih in poljudnih revijah, bil je pobudnik in soavtor dveh knjig o čmrljih v Sloveniji. Dr. Janez Grad je bil rojen v vasi Petelinje. Po gimnaziji se je vpisal na naravoslovno fakulteto v Ljubljani in se po diplomi zaposlil na Inštitutu Jožef Stefan (IJS). »Inštitut je bil zelo raziskovalno usmerjen in mi je leta 1961 omogočil štirimesečno strokovno izpopolnjevanje na Zveznem zavodu za statistiko v Beogradu, delo na raziskovalnem inštitutu v Bonnu, osem mesecev, in dve leti na univerzi v Birminghamu, kjer sem magistriral. Po vrnitvi sem doktoriral na Univerzi v Zagrebu in postal vodja Republiškega računskega centra. V tujini sem tudi šest tednov raziskoval na univerzi Calgary.« Zatem je postal vodja Univerzitetnega računalniškega centra ULj hkrati pa začel poučevati na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kot docent, izredni profesor in redni profesor. Po upokojitvi je na željo Fakultete za upravo bil še šest let pri njih in sooblikoval dodiplomski in podiplomski študij informatike po bolonjski deklaraciji. Leta 1987 je bil gostujoči profesor na univerzi v Bloomingtonu, ZDA. Na Ekonomski fakulteti, kjer je poučeval računalništvo in informatiko, je bil mentor pri dvanajstih doktorskih disertacijah, tudi makedonski državljanki in etiopskemu državljanu, ter pri več deset magisterijih in univerzitetnih diplomah. Na IMFM je bil nosilec 16 raziskovalnih nalog Računalniško orientirane matematične metode I – XVI. Kljub upokojitvi še vedno ostaja aktiven v svetu čebelarstva in čmrljev. »Pri ČZS izdajamo zvezke Dogodki iz življenja čmrljev in čebel samotark. Sodelujemo tudi z univerzama Colorado in Missouri v ZDA, s Poljaki, Čehi in Nemci.« Povezan ostaja s soobčani. »Čmrljak na Čebelarskem centru Slovenije je pomagalo graditi ČD Dolsko, vodja Ivan Mlakar, Nežka Čad pa je poslikala panje. Zahvaljujem se še Občini za vključitev čmrljev in čebel samotark v Zbornik I Občine Dol pri Ljubljani (Iz dežele Jurija Vege). Bil sem član uredniškega odbora zbornikov I in II. Hvala Občini tudi za podporo pri izdaji knjige Redkejše vrste čmrljev v Sloveniji pri CMD.« Iskrena hvala vsem, ki so sodelovali pri ustvarjanju filma. Čebelarska zveza Slovenije dr. Andrej Gogala dr. Danilo Bevk, Nacionalni inštitut za biologijo Franc Šivic Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani Institut Jožef Štefan Režija: Ivan Marjanović Scenarij: Nataša Klemenčič in Ivan Marjanović Besedilo: Nina Keder Snemalec in montažer: Ivan Marjanović STUDIO M4
Jeršinova Tončka, pletarka - Odprtje razstave
Film je nastal na dogodku ob odprtju razstave »Jeršinova Tončka, pletarka« 27. marca 2022 v Erbergovih paviljonih v Dolu pri Ljubljani. Dogodek sta organizirala Društvo misijonarja dr. Janeza Janeža in Občina Dol pri Ljubljani. Izdelke je izdelala mojstrica rokodelka Tončka Jemec iz Petelinj pri Dolskem, avtorici razstave pa sta njeni nečakinji Mija Bokal in Mateja Lunar Jemec. Pletarstvo je kot rokodelska dejavnost zelo razširjeno po celotnem območju Slovenije. Razvilo se je povsod tam, kjer je bil na voljo primeren material za pletenje. V krajih ob Savi se je veliko pletlo iz vrbovega šibja in viter, ki sta značilna tudi za Tončkino pletarsko ustvarjalnost. Na razstavi so njeni izdelki, med katerimi imata posebno mesto cekar in košara za velikonočni žegen. Tončko Jemec spremlja pletenje košar že celo življenje. Znanje, ki ga je pridobila od svojih bližnjih, ki so se urili pletarstva v Pletarski šoli pri Pletarjevih v Dolskem, je skozi leta nadgradila v pravo mojstrstvo. Po letu 1985 je imela Tončka Jemec pletarski krožek v osnovni šoli v Dolskem in bila ena redkih rokodelk, ki je v tistem času svoje znanje prenašala na šolske otroke. Vrhunsko ustvarjalnost Tončke Jemec so prepoznali že leta 2000 na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kjer so jo nagradili z Zlato vitico, kar jo umešča v sam vrh slovenskih rokodelskih ustvarjalcev. Kot je zapisal prof. dr. Janez Bogataj, je »veliko prispevala za ohranitev in razvoj pletarskega rokodelstva in bila edina, ki je ohranila svoj avtorski izraz.« Od leta 2016 je Tončka vpisana tudi v Nacionalni register nesnovne dediščine, ki ga vodi Slovenski etnografski muzej. Je tudi častna občanka Občine Dol pri Ljubljani. Razstavo pletarskih izdelkov dopolnjuje gostujoča razstava pirhov v značilni batik tehniki, kot jih izdelujejo v Dobrovniku v Prekmurju. Značilna dobrovniška ornamentika kaže na več kot 100-letno tradicijo in povezanost z zahodnim Prekdonavjem. Organizatorja dogodka: Društvo misijonarja dr. Janeza Janeža, Občina Dol pri Ljubljani Avtorici razstave: Mija Bokal, Mateja Lunar Jemec Režija: Ivan Marjanović Scenarij: Nataša Klemenčič in Ivan Marjanović Snemalec in montažer: Ivan Marjanović Produkcija: STUDIO M4 Dol pri Ljubljani, marec 2022 Iskrena hvala vsem, ki so sodelovali pri organizaciji dogodka in ustvarjanju filma.
Podelitev nagrad in priznanj Občine Dol pri Ljubljani za leto 2021
Vsako leto naša občina na rojstni dan Jurija Vege, svetovno znanega izumitelja in matematika, ki se je rodil v Zagorici, praznuje občinski praznik. Ob tej priložnosti je bil letos prof. dr. Janez Grad imenovan za častnega občana naše občine. Podeljene so bile tri plakete občine in tri priznanja župana.
Splošna ambulanta dr. Anja Černe - Prejemnica priznanja župana
Priznanje župana za leto 2021 prejme Splošna ambulanta dr. Anje Černe, kjer je poleg zdravnice še sestra Barbara Mihelčič. Tudi zanju je bilo preteklo leto izredno in dr. Černetova nam je povedala, da je počaščena: »Zelo lepo je, da se občina zaveda in nam pritrjuje, da je za nami zelo unikatno obdobje, z dodatnimi obremenitvami in celim novim poglavjem bolezni, ki je dodatno povečal obseg dela. Ne le, da sva imeli več dela v ambulanti, zaradi covida sva s sestro ves čas sodelovali še na vstopni točki na Metelkovi ulici, kjer se je jemalo brise, poleg tega sva se odločili, da bolnike s covidom ne bova sprejemali v tej ambulanti, ampak se bova raje pridružili covid ambulanti v Zdravstvenemu domu Črnuče, tako da so najini bolniki s covidom odšli tja na pregled, sva pa tudi midve odšli enkrat mesečno tja delat. Spomladi 2021, ko je bilo veliko množično cepljenje proti covidu, sva bili enkrat tedensko razpisani tudi na delo na gospodarskem razstavišču. Vse to pomeni dodatno odsotnost iz ambulante in delo med vikendi in popoldnevi. Sva pa s sestro to dojemali kot del najinega dela in poslanstva. Zato je ta nagrada hkrati priznanje, a po drugi strani tudi presenečenje.« Ambulanta dr. Černetove sicer deluje od marca 2017. »Po rodu prihajam iz Nove Gorice, a živim v Ljubljani. Pripravništvo sem po zaključenem študiju opravila v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in potem sem slabo leto delala na urgenci v Novi Gorici, nato pa začela specializacijo. Med specializacijo sem bila zaposlena v Zdravstvenem zavodu Zdravje v Ljubljani, tekom specializacije pa sem vpisala tudi podiplomski študij in ga končala z doktoratom. Po opravljenem specialističnem izpitu sem delala v Zdravstvenem domu Metelkova in potem sem prišla v Dol.« Dr. Černetova je sprva delovala brez sestre, v letu 2019 pa se ji je pridružila še sestra Mihelčič, ki prihaja iz Izlak, zdaj pa živi v Petelinjah. »Po srednji zdravstveni šoli sem se zaposlila v Kliničnem centru na kliničnem oddelku za kardiologijo, kjer sem delala enaindvajset let. Ob zaključku sem opravljala delo v intenzivni terapiji bolnikov z napredovanim srčnim popuščanjem, potem pa sem še dve leti opravljala delo v splošni ambulanti v Zdravstvenem domu Moste in nato sem prišla v Dol.« O delu med epidemijo pravi: »V primerjavi z delom prej, je bilo naše delo obrnjeno na glavo. Odvzet nam je bil pristen stik s pacientom, ki je najbolj dragocen za prepoznavo resnosti in stopnje težav. Le telefonski razgovor, na katerega smo bili obsojeni, včasih ne prikaže prave slike. Telefonska linija je bila res zelo obremenjena, težko je bilo stopiti v stik z nami, zato sem hvaležna vsem za razumevanje. Čeprav sva bili obremenjeni, sem imela na koncu občutek, da nisem naredila nič. Zdaj bo ambulanta dobila spet svoj namen, do sedaj je bila kot neka administrativna ambulanta.« Fotografije Nove Gorice : Arhiv Zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina. Režija: Ivan Marjanović Scenarij: Nataša Klemenčič in Ivan Marjanović Besedilo: Nina Keder Snemalec in montažer: Ivan Marjanović Foto: Arhiv UKCL Iskrena hvala vsem, ki so sodelovali pri ustvarjanju filma. Produkcija: STUDIO M4 Iskrena hvala vsem, ki so sodelovali pri ustvarjanju filma.
