Dol skozi čas
Znano je, da so se ljudje že v davni preteklosti naseljevali ob izvirih voda, ob potokih in rekah. Dolska dolina je bogata z vodnimi viri, zato je bila poseljena že v davni preteklosti.
Resničnost te trditve potrjujejo številne arheološke najdbe. Že ime Ajdovščina (496 m) spominja na stare naseljence, ki so se nemško imenovali der Heide, to pomeni pogan, ajd, ajdi, ajdje ali pogani. In res, na Ajdovščini so našli stare okope (300x70m) iz halštatske železne dobe. Hallstat je arheološko najdišče v Avstriji, kjer so našli ostanke iz starejšega obdobja železne dobe (750-500 pr.Kr) iz severno-zahodne Evrope, po njem so poimenovali to dobo.
Občina Dol pri Ljubljani leži na skrajnem vzhodnem delu Ljubljanske kotline. Zaradi mnogih vodotokov so bili ti kraji naseljeni že zelo zgodaj in o tem pričajo arheološka najdišča na hribu Ajdovščina, na Gradišču pri Podgori, v Križevski vasi ter v Dolskem. Na Ajdovščini so poleg okopov iz halštatske dobe našli še žarne grobove in talilnico železa. V neposredni bližini Gradišča je bila najdena nedokončana sekira, narejena iz rečne oblice, ki jo strokovnjaki uvrščajo v čas med koncem neolitika in starejšo železno dobo. Na teh mestih so nekoč stale utrjene postojanke, ki so jih ilirsko-keltska plemena ob začetku našega štetja postavljala za obrambo pred Rimljani, ki so prodirali v te kraje.
Mimo Dola naj bi tekla znamenita rimska cesta med Vrhniko in Celjem. Ob njej je ob izlivu Ljubljanice in Kamniške Bistrice v Savo stala rimska postaja Sava Flavia. Najpomembnejši ostanek iz časa Rimljanov na tem območju je arheološko najdišče pri Križevski vasi. Ob selitvah narodov v 6. stoletju so rimske ruševine privabile prednike Slovencev, o čemer pričajo ostanki dveh skeletov z različnimi dodatki. Našli so jih v sarkofagu blizu rimskega arheološkega najdišča. Predmeti izvirajo iz različnih obdobij, kar je velika redkost. Tako je na tem območju moč najti predmete iz obdobja neolitika, eneolitika, bronaste dobe in zgodnjega srednjega veka.
O Dolu v svojem delu Slava Vojvodine Kranjske (1689) piše tudi Janez Vajkard Valvasor. Opisuje prijetno okolico, ki stoji na ravnem, dobrodejnem kraju. V povezavi z graščino v Dolu se je v preteklosti uporabljalo ime Lusttal (ali Lustthal). »Lust« pomeni veselje, »Thal« pa dolino, in tako Valvasor govori o dolini veselja in o dolini slasti.
Križevska vas, Dol pri Ljubljani
Zametki tehničnega razvoja
V zahodni del občine izpod Kamniških planin priteče Kamniška Bistrica, ki se pri sotočju treh rek skupaj z Ljubljanico izliva v Savo. Posebnost Kamniške Bistrice je izredno široko porečje Mlinščic z ohranjeno tehnično dediščino mlinov, žag in drugih vodnih naprav. Ob dolski Mlinščici se je iz mlina razvila tovarna barv JUB, na Pšati v Beričevem pa je ohranjen tudi stari valjčni mlin. Poleg tega so na Pšati pri hiši »V centrali« bratje Moder postavili prvo elektarno, ki je z električno energijo oskrbovala več okoliških vasi. Turbino hrani Tehniški muzej Slovenije.
