Posebni kulturni dogodki v paviljonih barona Erberga
Arhitekturna mojstrovina, Erbergovi paviljoni, so krasili graščino Dol, ki so ji rekli tudi Kranjski Versailles. Leta 1821 jih je obiskal sam cesar Franc I., še danes tu gostujejo slikarske razstave in se odvijajo glasbeni ter drugi kulturni dogodki, lahko pa se v paviljonih, kjer je nekoč stal prvi muzej na Slovenskem, tudi poročite.
V 19. STOLETJU JE BIL DOL S SVOJO DOLINO ZNAN PO VSEJ EVROPI
Zasluge za to gredo enemu zadnjih graščakov, ki so bivali v dolski graščini, Jožefu Kalasancu Erbergu. Jožef Kalasanc Erberg je dal dolskemu dvorcu klasicistično podobo ter uredil botanični vrt z več kot sedem tisoč rastlinami, zbiral je znanja in predmete s Kranjske, predvsem arhiv o kranjskih plemiških rodbinah, zbral pa je tudi izjemno pomembno knjižnico z dragocenimi kranjskimi rokopisi in knjigami.
KRANJSKI VERSAILLES
Danes si lahko v paviljonih ogledamo najrazličnejše razstave ter prisostvujemo številnim kulturnim dogodkom, lahko pa se dogovorimo tudi za svečano poroko. V času nastanka je bil park eden najlepših, zato so ga krstili za »Kranjski Versailles«. Delček nekdanjega blišča lahko začutimo ob sprehodu skozi grajske drevorede z gabri, hruškami ali platanami ter ob pogledu na star empirski obelisk sredi travnika postavljen leta 1821 ob obisku cesarja Franca I. v Dolu. V tem času je bil Dol zbirališče ljubljanskega plemstva in vseh, ki so takrat na Kranjskem kaj veljali.
Za pregled dogodkov v Erbergovih paviljonih preverite KOLEDAR DOGODKOV.
Za izvedbo kulturnih dogodkov v Erbergovih paviljonih kontaktirajte: Nataša Klemenčič, natasa.klemencic@dol.si | T: 01 53 03 248
ZGODBA, KI JE ŠE VEDNO ŽIVA... PRVI MUZEJ NA SLOVENSKEM
Prvotno graščino je sredi 16. stoletja postavila rodbina Gallenberg. Kasneje je prišla v last rodbine Rasp, ob koncu 17. stoletja jo je odkupila plemiška rodbina Erberg. Pečat graščini je dal baron Jožef Kalasanc Erberg (1771 – 1843), ki je bil poseben mož – zbiral je najrazličnejše starine, umetnine in druge predmete, ki jih je prinesel z vseh koncev sveta. Veliko dela je imel s svojim parkom, rad se je družil z ljubljansko gospodo in je imel izrazit čut za umetnost.
Osrednja grajska stavba je v osnovi renesančna in je prvič omenjena leta 1540. Zgradba je pozneje doživela prezidave; najpomembnejša je bila okoli 1753, ko je Matija Perski po naročilu graščaka Volbenka Danijela Erberga na novo uredil dvorec in vrt. Žal v prejšnjih časih tako imeniten dvorec danes propada. Na čudovit park z drevoredi, ribnikom, vodometi in botaničnim vrtom spominjajo le še nekatera drevesa, stopnišče, kamniti empirski spomenik, klesan v obliki jonskega stebra, ki je bil postavljen v spomin na obisk cesarja Franca I., ter dva klasicistična paviljona in kapelica ob platanah na koncu (danes hruškovega) drevoreda.
Paviljona je v letih 1827-31 sezidal beneški arhitekt Franceso Cocani. S stebričastima pročeljema si stojita nasproti, vhodni fasadi sta bogato členjeni; v nišah so postavljeni kipi štirih muz – slikarstva, arhitekture, pesništva in glasbe, ki jih je ustvaril Martin Kischner leta 1834. Tudi zunanji fasadi spominjata na antične templje. Severni paviljon (1831) je bil namenjen arhivu s knjižnico, južni in najprej zgrajeni (1822) pa likovni zbirki in muzeju – prvemu muzeju na Slovenskem.
